Park predstavlja dragocen prostor za pridobivanje različnih veščin in življenjskih spretnosti. Parka se še posebej veselijo otroci s posebnimi potrebami, saj se v parku učijo in družijo s svojimi vrstniki. Otroci s posebnimi potrebami ob podpori družabnikov lahko pridobivajo različne veščine, kot so socialne spretnosti, motorične spretnosti in akademske veščine.
Predstavljamo vam nekaj aktivnosti, ki jih lahko izvajate s svojimi otroki v parku, s katerimi krepite socialne spretnosti:

1. Sodelovanje v igri. V mestnem parku lahko otroci sodelujejo v skupinskih igrah, kot so nogomet, odbojka ali igre z žogo. S tem se učijo sodelovanja in komunikacije z drugimi otroki.
2. Skupinsko ustvarjanje. Otroci lahko skupaj sodelujejo pri ustvarjalnih projektih, kot so risanje, barvanje ali ustvarjanje skulptur iz naravnih materialov. S tem se učijo deliti ideje, sodelovati in se pogovarjati z drugimi otroki.
3.  Igranje z drugimi otroki. Otroci se lahko igrajo z drugimi otroki na igralih, kot so gugalnice in tobogani. Tako se učijo deliti igrače, se pogovarjati in sodelovati z drugimi otroki.
4.  Piknik. Skupaj lahko organizirate piknik, na katerem bodo otroci skupaj jedli in se pogovarjali. To je dobra priložnost, da se spodbuja socializacijo in interakcija med otroki.
5.  Opazovanje narave. Opazovanje narave in živali v mestnem parku je lahko odlična priložnost za spodbujanje otrokove socialne interakcije. Otroci se lahko skupaj pogovarjajo o tem, kaj vidijo in si izmenjujejo mnenja.
6.  Organizacija dogodkov. Otroci lahko skupaj z organizatorji dogodkov v parku organizirajo različne aktivnosti, kot so koncerti, delavnice ali igre. S tem se učijo deliti ideje, sodelovati in komunicirati z drugimi otroki in odraslimi.
7.  Pomoč pri ohranjanju parka. Otroci se lahko udeležijo akcij čiščenja in vzdrževanja parka. S tem se učijo deliti odgovornosti, skrbi za okolje in sodelovanja z drugimi otroki in odraslimi.

Bistveno je, da se otrokom s posebnimi potrebami prilagodi način dela in da se uporabljajo pristopi, ki so primerni za njihove individualne potrebe. Prav tako je zelo pomembno, da se otroci vedno igrajo pod nadzorom odrasle osebe in da se igrajo na način, ki ustreza njihovim posebnim potrebam. Upamo, da so vam naši nasveti za aktivnosti pomagali in da smo vas navdihnili, da se takoj odpravite v park s svojim otrokom! V naslednjem novičniku vam bomo, poleg že predstavljenih aktivnosti za razvoj socialnih veščin, predstavili tudi predlog aktivnosti za razvoj motoričnih spretnosti in akademskih veščin.

– Ajla Cerić, dipl. prof. spec. in reh. ped. 

V zaključku 2023 je na Zbornici za arhitekturo in prostor potekalo izobraževanje na temo načrtovanja prostorov za igro. V okviru izobraževanja sta sodelavki Društva Pazi!park, krajinski arhitekti Urška Kranjc in Gaja Trbižan, predstavili tematiko celovitega in vključujočega (inkluzivnega) načrtovanja igrišč. Dopoldanskemu predavanju je sledila na novem igrišču v Tivoliju praktična delavnica za načrtovalce »Postavi se v mojo kožo«. Izobraževanja se je udeležilo v živo in preko spleta več kot 50, delavnice pa 12 arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev. Na dogodku so bila predstavljena priporočila za bolj vključujoče načrtovanje otroških igrišč, ki so nastala v okviru projekta Združeni v parku na podlagi ankete, pri kateri je sodelovalo 100 družin z otroci s posebnimi potrebami, 15 poglobljenih intervjujev s strokovnim in vzgojnim osebjem ter serije spoznavnih dogodkov na treh izbranih pilotnih igriščih.

Anketa je pokazala, da 54 % družin z otroci s posebnimi potrebami javna otroška igrišča obišče redko ali sploh nikoli, delež družin z gibalno oviranimi otroci pa je še večji, več kot 80 %. Kaj botruje tako nizkemu obisku otroških igrišč? Večinoma to, da igrišča niso zasnovana za otroke z različnimi oviranostmi in zato otroci ne morejo uživati na njih. Največji problem predstavlja pomanjkanje vključujočih in dostopnih igral – tako tistih, ki so prilagojena gibalno oviranim otrokom, kot tudi klasičnih igral, ki omogočajo rabo tudi nekaterim gibalno oviranim otrokom (npr. gugalnica gnezdo, gugalnica z naslonom in ograjico, širok tobogan z dostopno vstopno ploščadjo, horizontalni drogovi – prečke ipd.). Pri tem ni nujno, da so vsa igrala primerna za otroke z gibalnimi oviranostmi, dovolj je, da so primerna nekatera igrala in da so ta raznolika. Mnoga igrišča imajo urejeno (varnostno) podlago iz lesnih sekancev ali prodca, ki so težavni za otroke v invalidskih vozičkih ali hojce, trd betonski tlak pa je nevaren za otroke, ki so nagnjeni k padcem. Za vključujoč prostor so pomembne dobro utrjene dostopne poti (npr. EPDM podlaga, lahko tudi dobro utrjena peščena pot ali travne rešetke), ki vodijo tudi do posameznih igral, ter klančine, držala in druge prilagoditve za premagovanje višinskih razlik. Pri načrtovanju vključujočih igrišč je potrebno pomisliti tudi na senčenje, ustrezno umeščanje klopi in sanitarije. 

Prav tako je pomembno, da so prilagojena igrala umeščena v bližino drugih igral, saj je opazovanje drugih otrok pri igri del doživetja, skupna igra med otroki s posebnimi potrebami in drugimi otroci pa je koristna za vse, ker pripomore k odpravljanju predsodkov, vpliva na boljše sprejemanje drugačnosti in na večjo empatijo med obema skupinama otrok.

Program 15. edicije festivala Bobri se bo vil okoli teme »Drugi in jaz«. Dogodki (gledališke, filmske, plesne, pripovedovalske, glasbene prireditve, delavnice in vodstva ter druge dejavnosti), ki bodo sestavljali program, bodo na različne načine spregovorili in spodbudili premislek o tovarištvu, sodelovanju, pravičnosti, odgovornosti, povezovanju, skrbi za druge ter skupnosti in prostoru, v katerem živimo. Na festivalu bomo sodelovali tudi partnerji projekta Združeni v parku z izkustveno delavnico »Postavi se v mojo kožo«, ki bo potekala 6. aprila ob 10. uri v Šmartinskem parku in bo namenjena šolam. Toplo vabimo zainteresirane šole (razrede), da se prijavijo na delavnico preko spletnega obrazca. Prijave so mogoče do zapolnitve mest.