To sporočilo ste dobili, ker ste v preteklosti izkazali interes za tematike, s katerimi se ukvarjamo v Društvu Pazi!park Društvu za kulturo inkluzije. Novičnik, ki je pred vami je del skupnega projekta »Združeni v parku«, ki se ukvarja z vključujočim (inkluzivnim) urejanjem otroških igrišč – igrišč, ki bodo primerna tudi za otroke s posebnimi potrebami.V kolikor bi želeli prejemati vse nadaljnje novičnike projekta vezane na tematiko inkluzije, vas prosimo, da se prijavite na novice. |
|
Združeni v parku je projekt, s katerim želimo opozoriti na nujnost vključujočega (inkluzivnega) urejanja parkov, igrišč in drugih javnih odprtih prostorov ter hkrati spodbuditi uporabo teh površin med otroci s posebnimi potrebami oziroma oviranostmi in njihovimi družinami. Le dostopen in vključujoče urejen odprti javni prostor, lahko postane prostor združevanja, povezovanja in solidarnosti med vsemi otroci in njihovimi družinami.
Združeni v parku je projekt, podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund v Sloveniji 2014-2021, ki ga izvajata Društvo Pazi!park in Društvo za kulturo inkluzije. Projekt se bo izvajal od maja 2022 do maja 2023.
Vabljeni k branju!
|
|
PROJEKT ZDRUŽENI V PARKU TUDI V KAMNIKU
|
 |
|
V oktobru smo izkoristili sončne dni za ogled Keršmančevega parka v Kamniku in tam urejenega otroškega igrišča. K druženju v parku smo povabili učence Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS Kamnik), ki so prišli do parka peš, v spremstvu učiteljic. Že sama pot do parka, je bila za nekatere gibalno ovirane otroke pravi izziv: ozki pločniki, ponekod neurejeni dostopi s pločnika na cestišče in nazaj na pločnik, peš brv čez Kamniško Bistrico z ovirami za motorna vozila, ki pa žal onemogočajo prehod širšim invalidskim vozičkom… ki pa so jih z vztrajnostjo in sodelovanjem uspešno premagali. Učenci so se na igrišču preizkusili na spretnostnem poligonu ter sodelovali v pripravljenih igrah in aktivnostih, vsak po svojih zmožnostih. Predstavniki občine pa so si skupaj z nami pogledali ovire na igrišču (dostopnost do igral), v parku (peščene poti) in pri samem dostopu v park (visoki robniki med cestiščem in pločnikom ter drugimi površinami) ter začeli razmišljati kdaj in kako bi lahko nekatere ovire odpravili.
|
|
Pismo učiteljice Osnovne šole CIRIUS Kamnik:
|
»Učiteljicaaaaaa, z vozičkom sem se zataknil v pesku in ne morem ven!« je bil kar nekajkrat slišan vzklik, ko smo z učenci obiskali park v bližini naše šole v Kamniku (Brez skrbi, s skupnimi močmi smo učenca uspeli povleči iz peska, ki je spominjal na živo blato.). Sem specialna in rehabilitacijska pedagoginja, zaposlena na CIRIUS Kamnik. To je zavod, ki je specializiran za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo ali drugimi obolenji.
Tako kot vsak živahen in razigran otrok se tudi naši učenci radi zabavajo v parku. Le da pri tem uporabljajo invalidske vozičke, hojce ali druge pripomočke, ki jim pomagajo pri gibanju. Ali pri tem naletijo na težave? Retorično vprašanje. Prav iz tega razloga sem se neizmerno razveselila vabila k sodelovanju v projektu Združeni v parku, ki se zavzema za to, da bi se vsak posameznik, ne glede na njegove oviranosti, vključeval v širše okolje in pri tem užival.
Popotovanje od šole do parka se je začelo po ozkih pločnikih in na nekaterih mestih neurejenih klančinah. Brv, ki omogoča dostop do parka, je bila preozka za širše invalidske vozičke. Park je bil obdan s travo in peščenimi zaplatami, kar je mnogo učencem onemogočilo dostop do igral.
Pa vseeno nas to ni ustavilo pri igri in zabavi. Sodelujoči v projektu so za učence pripravili različne aktivnosti, v katerih so lahko sodelovali vsi, vsak po svoji zmožnosti.
Res je, da smo si vsi različni in nikoli ne bomo enako spretni v opravljanju nalog, vsakodnevnih aktivnosti ali drugih dejavnosti. Ampak to, da se ne glede na sposobnosti posameznika okolje tako prilagodi, da je lahko uspešen čisto vsak, se mi zdi pravi čar prave inkluzije. In zato iskreno pozdravljam pobudo, da se ne prilagodi samo aktivnosti, temveč tudi konkretne materialne predmete in igrala. Ker ko zagledamo širok nasmeh, iskrice v očeh in neizmerno srečo otroka, ki se je prvič v življenju lahko igral na igrišču z drugimi otroki, igral košarko na prilagojenih koših ali zagugal na gugalnici, česar nikoli prej zaradi gibalne oviranosti ni mogel – to prinese radost v srce tudi nam.
Prilagojeni parki pa ne prinašajo pozitivnih sprememb le za otroke z gibalno oviranostjo, temveč tudi za otroke tipičnega razvoja. Prinašajo priložnost za učenje strpnosti, sodelovanja, pomoči in iz naših glav izbijajo predsodke. Šele skozi tovrsten miselni proces lahko prava inkluzija zares zaživi.«
- Uršula Bukovec, mag. prof. spec. in reh. ped.
|
|
|
Igra na zunanjih igriščih in igralih ima širok spekter pozitivnih vplivov na otroka. Z igro lahko razvija gibalne sposobnosti, domišljijo, iznajdljivost ter socialne veščine. Gibalne sposobnosti, ki se najbolj razvijajo so ravnotežje, koordinacija in moč. Igrala spodbujajo premagovanje različnih izzivov - ovir in preprek. Ko otrok osvoji posamezen izziv je bogatejši za gibalno izkušnjo, ki se vpiše v njegov spomin, prav tako pa doživi veselje in ponos, kar pozitivno vplivata na njegovo samopodobo.
Pomembni cilji igre so vezani na spoznavanje samega sebe, svojega telesa, funkcij posameznih delov telesa ter zmožnosti in omejitev, ki mu jih ponuja telo. Pozitivne izkušnje otroku pomagajo pri zaznavanju sebe in okolice, posledično pa se krepi njegova samozavest in samopodoba (Videmšek, Karpljuk, Zajec in Meško, 2012).
Otroci imajo osnovno vsakodnevno potrebo tako za igro v notranjih prostorih, kot tudi zunaj. Zunanje gibanje omogoča bolj aktivno igro z manj restrikcijami, več svobode z naravnimi materiali, kot so voda, pesek, sneg in zemlja (Sawyers, 1994). Otroška igrišča nudijo izvrstno možnost, da se otroci srečajo, družijo in igrajo v sproščenem duhu. Vsi otroci imajo potrebo po tem, da so vključeni v družbo, še posebej med svoje vrstnike. In ravno sproščena igra omogoča spontano vključevanje brez predsodkov. Med igro se lahko stkejo dobre prijateljske vezi ter želje, da drug drugemu pomagajo v igri, ne glede na oviranost in dostopnost do posameznega igrala.
|
|
|
»Veliko igrišč in igral je neprimernih za otroke, ki imajo gibalne težave, težave z ravnotežjem, zaznavanjem globine itd. Ko je bil otrok mlajši, ga je bilo lažje fizično paziti na igrišču, sedaj, ko je večji pa zanj primernih igral skorajda ni več. Pri urejanju (inkluzivnih) igrišč bi bilo treba upoštevati, da ko otroci s posebnimi potrebami zrastejo, nekateri še vedno ostanejo otroci in temu bi bilo potrebno prilagoditi igrala.« – zapis starša preko spletnega vprašalnika |
|
|
|
Vključevanje otrok s posebnimi potrebami med druge vrstnike ima obojestranske koristi. Otrokom s posebnimi potrebami omogoča razvoj njihovih sposobnosti, na drugi strani pa sprejemanje in priznavanje drugačnosti. Vsem v družbi tako omogočamo razumevanje in spoštovanje vsakega človeka kot enkratnega in vrednega posameznika. Otroci s posebnimi potrebami imajo pogosto težave pri enakovrednem sodelovanju v igri, kar je lahko posledica otrokove motnje ali pa tudi odklanjanja s strani posameznikov ali skupine otrok v družbi. Težave lahko imajo predvsem otroci, ki izstopajo po vedenjskih vzorcih ali po videzu (Videmšek, Karpljuk, Zajec in Meško, 2012).
Gibalno ovirani otroci imajo prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja, lahko pa imajo kombinacije s slušnimi, vidnimi in govornimi motnjami, motnjami v duševnem razvoju, prisotne so lahko tudi čustvene težave. Gibalno ovirani se razlikujejo po stopnji oviranosti in sicer: lažje, zmerno, težje in težko gibalno ovirani. Za gibalno oviranega otroka je eden od pomembnih dejavnikov vključevanja v okolje prostor. Morebitne ovire je potrebno odstraniti in otroku omogočiti nemoteno gibanje. Z ustreznimi prilagoditvami je lahko v okviru svojih zmožnosti vključen v vse dejavnosti (Videmšek, Karpljuk, Zajec in Meško, 2012).
Pomembno je torej zagotoviti vključujoče okolje vsaj do neke mere, nato pa vzpodbujati otroke in starše, da to okolje izkoristijo po njihovih najboljših močeh. Igra, še posebej na zunanjih igralih, ima ogromno pozitivnih vplivov za otrokovo počutje, razvoj in nadaljnje življenje. Otroci se znajdejo v neznanih situacijah, kar jih bogati z izkušnjami. Kljub oviranosti so učinki pozitivni, potrebne so le prilagoditve in iskanje drugačnih možnosti. Z vključevanjem otrok s posebnimi potrebami v širše okolje bomo premagovali predsodke in sočloveka učili strpnosti, razumevanja ter spoštovanja.
- Natalia Lončar, dipl. šp. vzg.
|
|
Vabimo vas, da delite svoje izkušnje glede dostopnosti in vključujoče rabe otroških igrišč, parkov in drugih javnih odprtih površin z nami. Ste opazili ovire, ki vam in vašemu otroku preprečujejo obisk in rabo? Bi želeli kaj pohvaliti ali priporočiti drugim staršem?
Pišite nam na drustvo.zakultuuroinkluzije@gmail.com. |
|
|
|
|
